V splošnem lahko zaključimo, da se v vektorje hitrosti prenese vsaj sprememba merila, ob predpostavki tako dolžinskih, kotnih opazovanj in opazovanj GNSS.

Priporočljivo je, da imamo stalno omogočeno shranjevanje podatkov surovih opazovanj GNSS, kar nam omogoča, da lahko za vsak trenutek izvedemo kontrolo položaja.

V nalogi prikazujemo teoretični in praktični vidik vzpostavitve novega koordinatnega sistema na osnovi ponovljenih opazovanj GNSS , ki se definira v petih korakih .

V diplomski nalogi predstavljamo rezultate različnih obdelav statične metode izmere , ki smo jo izvedli ob idealnih terenskih pogojih za izvedbo opazovanj GNSS .

Pri izbiri lokacije točk smo težili k temu, da smo točke stabilizirali na čimbolj odprtih lokacijah, primernih za izvedbo opazovanj GNSS.

Popravki se lahko prenašajo v realnem času , referenčna postaja pa navadno tudi shranjuje surova opazovanja za potrebe naknadne obdelave opazovanj GNSS .

Metoda lahko temelji na poljubnih opazovanjih, ne le na podlagi opazovanj GNSS, potrebna je le pravilna obravnava geodetskega datuma mreže.

V sedmem podpoglavju so predstavljene obdelave opazovanj GNSS, v osmem podpoglavju pa obdelave posnetkov in postopek pridobitve fotogrametričnih izdelkov.

Z obdelavo opazovanj GNSS pridobimo položaje točk v obliki kartezičnih ali elipsoidnih koordinat v globalnem koordinatnem sistemu.

V primeru obdelave opazovanj GNSS datum ni tako enostavno določljiv kot v primeru terestrično opazovane geodetske mreže.

Pričujoča doktorska disertacija zajema aktualno tematiko določitve kakovostnega položaja na osnovi podatkov opazovanj GNSS v oteženih pogojih.

Podatke opazovanj GNSS posredujemo po intranet ali internet povezavi, zaradi česar so primernejša območja z zanesljivimi telekomunikacijami.

Po obdelavi opazovanj GNSS sledi izravnava terestričnih meritev, kjer so predstavljeni rezultate izmere in njihove pripadajoče natančnosti.

Kakovost določitve položaja na osnovi opazovanj GNSS je odvisna od kakovosti opazovanj in geometrijske razporeditve opazovanih satelitov.

Elipsoidne višine so določene na osnovi vsaj 36-urnih statičnih opazovanj GNSS, normalne višine pa z navezavo na državno nivelmansko mrežo 1. reda.

Tretja hipoteza se je nanašala na dolžino opazovanj GNSS in posledičnim vplivom na kakovost določenih položajev.

Edina parametra za izbiro točke ke sta bila bližina doma in primernost za izvajanje opazovanj GNSS.

Glede na to, da smo opravili obdelav opazovanj GNSS z različnimi nastavitvami, je na sliki 20 predstavljen diagram vseh obdelav.

Zanimivi so rezultati v preglednici 2, ko smo obdelavo opazovanj GNSS naredili ob navezavi na različne dane točke.

Še več fleksibilnosti in svobode pa vam zagotavlja naša nova storitve spletne obdelave opazovanj GNSS .